Rimska cesta - poletne noči

Posnetek šibkejšega dela poletne Rimske ceste v Kasiopeji in Kefeju. Na fotografiji je vidnih polno rdečih meglic vodikovega plina. Obenem pa vidimo ogromne temne oblakov plina in prahu. Iz teh plinov in prahu lahko nastanejo nove zvezde. Vse ostalo so milijoni zvezd naše galaksije.





Ista fotografija z vrisanima ozvezdjema - Kasiopeja (levo) in Kefej (desno).

Podatki o fotografiji:

- 30. 7. 2013, 22:00 LOC, Medvedje brdo
- Canon 6D, Sigma 35 mm f/1.4, ISO400, 240 s.
- združenih 9 posnetkov.

Foto: Matic Smrekar.

Posnetek Rimske ceste, ki jo lahko vidimo v poletnem času v zenitu, torej v točki točno nad glavo. Vidimo lahko, da je ta del galaksije precej bolj bogat s temnimi meglicami plinov in prahu. Na fotografiji je področje Poletnega trikotnika, ki ga sestavljajo najsvetlejše zvezde treh poletnih ozvezdij - Deneb (ozvezdje Labod), Vega (ozvezdje Lira) in Altair (ozvezdje Orel).





Ista fotografija z vrisanimi ozvezdji - Lira (zgoraj), Labod (spodaj levo) in Orel (desno).

Podatki o fotografiji:

- 30. 7. 2013, 24:00 LOC, Medvedje brdo

Naravno svetlikanje neba - 30. 7. 2013

V noči iz 30. na 31. julij 2013 smo na Medvedjem brdu med običajnim opazovanjem nočnega neba zaznali močno naravno svetlikanje neba (t, i, "natural airglow"). Pojavljati se je začelo po 23. uri, nekje ob polnoči je bilo najmočnejše, kasneje pa je svetlikanje počasi slabelo. Najbolj intenzivno je bilo svetlikanje na severnem delu neba. S prostim očesom so se svetlo temni pasovi jasno videli do 50 stopinj nad obzorjem!

Na fotografijah ga vidimo kot izrazito zelene pasove. Ne smemo ga zamenjati za svetlobno onesnaženje (t. i. "skyglow"), ki je na fotografijah vidno blizu obzorja kot izrazito oranžno rumena svetloba.



Fotografija celotnega neba. Sever je zgoraj levo. Svetlikanje je najbolj intenzivno na severu, vidno pa je po celem nebu. Oprema: Canon 6D, Sigma 8mm f/3.5, ISO6400, 60 sek. Foto: Matic Smrekar.


Severno obzorje. Oprema: Canon 6D, Sigma 35 mm f/1.4, ISO3200, 25 sek. Foto: Matic Smrekar.


Oprema: Nikon D5000, ISO 2000, Nikkor 18 mm f/3.5 @, 00:25 LOC, 82 sek. Foto: Jure Atanackov.


Oprema: Nikon D80, ISO 1600, Sigma 10 mm f/2.8, 00:18 LOC, 91 sek. Foto: Jure Atanackov.

Perzeidi 2013 - meteorski roj

V noči iz 12. na 13. avgust 2013 pričakujemo maksimum meteorskega roja Perzeidov. Pogoji za opazovanje roja glede na Luno bodo dobri. V večernih urah pričakujemo okoli 30, v jutranjih pa tudi več kot 80 meteorjev na uro . Vse to seveda na temnem nebu , daleč od moteče mestne in vaške javne razsvetljave.


Bolid, ki se je pojavil 13. avgusta 2011 in za sabo pustil sled. Foto: Nina Smrekar

Meteorje vidimo, ker drobni delci prahu zaradi velike hitrosti med potovanjem skozi Zemljino ozračje zažarijo. Strah, da bi kakšen meteor preluknjal vašo streho, je povsem odveč, saj so ti delci tako krhki, da zgorijo že visoko v ozračju (nad 90 km visoko). Te delce je za sabo pustil komet Swift Tuttle , ki dandanes še vedno potuje okoli Sonca. Njegov premer meri kar 27 km in če bi ga postavili na Zemljo bi to bila približna razdalja med Ljubljano in Logatcem. Orbiti kometa in Zemlje sta v najbljižji medsebojni točki oddaljeni 135.000km (desetkrat več kot je premer Zemlje), zaradi česar je komet načeloma potencialno nevaren za trk z Zemljo. Komet so na Kitajskem opazovali že leta 69 pr.n.š.. Po izračunih pa so znanstveniki ugotovili, da se bo zopet pojavil leta 2126. Perzeide, znane tudi kot solze sv. Lovrenca, je odkril belgijec Adolphe Quetelet. Leta 1835 je objavil, da meteorji, ki so pogosti avgusta, prihajajo iz ozvezdja Perzej .

Perzeidi so znani po številnih svetlih meteorjih (bolidih), povprečen Perzeid pa je svetel kot svetlejše zvezde na nebu. Najsvetlejši bolidi lahko pustijo sledi, ki na temnem nebu s prostim očesom ostanejo vidne več minut.

Naravoslovni dan - OŠ Vavta vas

V juniju 2013 smo po mesecih odlaganja zaradi slabega vremena izvedli naravoslovni dan na Osnovni Šoli Vavta vas.

Vsebine naravoslovnega dne so se pričele s splošnim predavanjem o vesolju - kako je nastalo, kako vesolje sploh izgleda in kako so kasneje v njem nastale galaksije, zvezde, planeti in lune.

Foto: Jure Atanackov & Matic Smrekar.













Delavnice v Četrtnih mladinskih centrih v Ljubljani 2013 - 1. del

Člani AD Labod smo maja in junija izvedli delavnice v Četrtnih mladinskih centrih Šiška in Črnuče. V vsakem centru smo imeli dva sklopa delavnic, en sklop pa nas čaka še v jeseni.

V prvem sklopu smo izdelali vodne rakete – plastenke smo preoblikovali s pomočjo tršega papirja in lepilnega traku, jih nato napolnili z vodo ter s pomočjo zračne tlačilke spustili v zrak in tako spoznavali zakonitosti potovanja v Vesolje.

V drugem sklopu smo se posvetili naši zvezdi – Soncu. Ogledali smo si ga skozi teleskope, ki so bili za tako opazovanje primerno zaščiteni, izdelali spektroskop s katerim smo opazovali komponente Sončeve svetlobe, poskusili zakuriti ogenj s pomočjo povečevalnega stekla ter si izdelali očala, s katerimi je bilo mogoče varno opazovati Sonce.

Foto: Andrej Dvornik, Klemen Čotar, Maruša Mole in Urška Poje.

Prva delavnica je potekala v ČMC Šiška, kjer smo izdelali vodne rakete. Med izdelovanjem raket, so se nam pridružili še prostovoljci iz Francije, ki so izdelali rakete okrašene s Francosko zastavo. Tako smo v tekmi za Vesolje tudi mednarodno sodelovali. Pri spuščanju raket v parku med bloki smo privabili še nekaj mlajših otrok, njihovih staršev in starih staršev, ki so z začudenjem opazovali naše rakete.



Izdelovanje raket.

Prvi spust.

Spoznajmo nebo in zvezde

Astronomski izobraževalni tabor

Slovenska astronomska revija