Opisi posameznih tematik predavanj

<<< Nazaj <<<

Od Velikega poka do male Zemlje

Vesolje se je rodilo z dramatičnim Velikim pokom. Če vesolje pogledamo "od daleč", v njem prepoznamo zanimive strukture, podobne spužvi. Od tam naprej se lahko približamo našemu domačemu svetu in spotoma v obilici praznega prostora srečamo nadjate in jate galaksij. V potovanju proti Mlečni cesti si spotoma ogledamo številne druge galaksije zanimivih oblik, velikosti in barv.

Pot skozi našo Galaksijo nas vodi skozi raznovrstne oblake meglic. V enih se zvezde rojevajo, v drugih pa počasi končujejo svojo milijarde let trajajočo življenjsko pot. Zvezde se po rojstvu običajno rade družijo v kopice. Okoli zvezd kasneje nastanejo planeti in ena od takih zvezd je Sonce. Mimogrede se sprehodimo skozi Sončev sistem in si ogledamo, kaj vse gradi našo okolico. Nazadnje pristanemo na majhnem kamnitem modro-zelenem planetku, od koder lahko skozi običajen mali teleskop opazujemo vse neskončno bogastvo velikega vesolja!

Galaksije, kopice, meglice

Nebo je polno zanimivih megličastih objektov, ki jih astronomi radi opazujemo. Ti objekti se delijo v kopice, meglice in galaksije.

Galaksije so največji izmed vseh in so sestavljene iz milijard ali stotin milijard zvezd. Poznamo več vrst galaksij - spiralne, spiralne s prečko, eliptične, nepravilne itd. Zanimive so tudi galaksije, ki vsebujejo zelo svetlo in aktivno jedro. Predvidevamo, da to aktivnost povzroča izjemno masivna črna luknja.

Kopice in meglice najdemo v galaksijah oz. v halojih galaksij. Kopice ločimo na razsute, ki so običajno manjše, in kroglaste. Vsaka od vrst ima svoje značilnosti, starost in nastanek. Meglice pa oblikuje še večja pestrost. Nekatere so temne, druge svetijo, tretje samo odbijajo svetlobo. Nekatere nastanejo, ko umrejo zvezde, nekatere v sebi skrivajo porodnišnice zvezd.

V predavanju bomo spoznali različne vrste galaksij, kopic in meglic, njihovo sestavo in nastanek. Spoznali bomo tudi, kako ti objekti gradijo vesolje, kaj je njihova vloga v vesolju in kje v naši bližnji okolici jih najdemo.

Teleskopi in opazovanja nočnega neba

Teleskopi so po eni strani enostavne optične naprave, na drugi strani pa jih krasi množica raznovrstnih modelov in izvedenk - takšni z zrcali, takšni z lečami in takšni z obojim skupaj. Nekateri imajo sferična, drugi parabolična, spet tretji druge vrste zrcal. Prav tako poznamo množico različnih sistemov, na katere pritrdimo teleskop, da sledi zvezdam.

S teleskopi lahko opazujemo Sonce, Luno in planete, lahko opazujemo dvozvezdja, kopice, meglice in galaksije. Na nebu obstaja množica objektov, ki so zanimivi za opazovanje. Poznamo tudi različne opazovalne tehnike. Posamezni objekti zahtevajo značilne tehnike opazovanja.

V predavanju spoznamo osnovne modele teleskopov in njihovo delovanje. Spoznamo tudi različne vrste montaž, ki pomagajo teleskopu slediti zvezdam. Nazadnje se seznanimo z značilnostmi človeškega očesa in opazovalnimi tehnikami za različne nebesne objekte - od Sonca pa do galaksij.

Astrofotografija

Nebo ponuja mnogo možnosti za vse vrste fotografije. Zvezde s svojo raznolikostjo in pestrostjo ponujajo ogromno odprto področje za raziskovanje. Običajno jih raziskujemo z metodama fotometrije in spektroskopije. Fotometrija je fotografska metoda, kjer merimo svetlost zvezde. Ta nam pove veliko o morebitni aktivnosti zvezde ali o morebitnih njenih spremljevalkah - ostalih zvezdah ali planetih. Spektroskopija nam pove veliko o površinski temperaturi zvezde in njeni kemijski sestavi.

Na drugi strani lahko delamo fotografije nebesnih objektov. Tu imamo dve vrsti objektov. Galaksije, kopice in meglice so zelo temni in oddaljeni objekti. Za njih potrebujemo fotoaparat ali CCD kamero. Za izdelavo in obdelavo fotografij je potreba spretnost in natančnost. Planete, Sonce in Luno običajno snemamo s kamerami, ki so sposobne narediti veliko posnetkov v kratkem času. Kasneje te posnetke, tako kot pri fotografiji megličastih objektov, zložimo v enega. Tako se znebimo šuma in motenj v atmosferi, ki popačijo izgled planeta. Takšne fotografije imajo poleg estetske tudi raziskovalno vrednost, saj so atmosfere in površja planetov dinamični sistemi, ki jih velja spremljati.

V predavanju bomo spoznali, kako se lahko lotimo astrofotografije. Videli bomo, da sta za začetek dovolj običajen DSLR fotoaparat in stojalo. Seznanili se bomo z vso opremo, ki jo potrebujemo za posamezno vrsto objektov, ki jih fotografiramo. Spoznali bomo tehnike obdelave fotografij in nekaj primerov objektov, ki jih lahko posnamemo.

Življenje zvezd

Zanimivo je, da imajo tudi zvezde svoj življenski cikel, še bolj pa, da za rojstvo zvezde običajno potrebujemo smrt druge zvezde. Zvezde se rojevajo v velikih oblakih, v katerih je sprva gostota snovi tako majhna, da na Zemlji niti približno ne dosežemo tako dobrega vakuuma.

Zvezda se rodi, ko se v njeni sredici začne jedrsko zlivanje, potem zvezda živi nekaj miljard let bolj ali manj mirno življenje. Proti koncu življenjskega cikla je zopet dogajanje v sredici tisto, ki je krivo, da
gre zvezda skozi fazo rdeče orjakinje, planetarne meglice do bele pritlikavke ali pa preko supernove
do nevtronske zvezde, ali celo do črne luknje.

Življenje vesolju in planeti izven Zemlje

Pred leti so bili odkriti prvi planeti, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd naše galaksije. Tema je kmalu postala številka ena v astronomiji. Sedaj je znanih že več kot tristo planetov in dan za dnem smo bližje odkritju "nove Zemlje." V predavanju so pojasnjeni motivi za iskanje novih planetov, sprehodimo se skozi različne tehnike odkrivanja in pogledamo, zakaj potrebujemo tako velike teleskope in satelite. Dotaknemo se misli,
da na nekaterih planetih obstaja življenje in pogledamo, kakšna je prihodnost te veje znanosti. Se morda vesoljci že skrivajo kje med nami?

Kometi in meteorji

Osončje je poleg osmim velikim planetom dom tudi mnogim manjšim telesom, med njimi stevilnim kometom in asteroidom. Kometi in asteroidi so relikti iz časa nastajanja Osončja, telesa, ki se nikoli niso uspela strniti v planet. Dom asteroidov je glavni asteroidini pas, območje med orbitama Marsa in Jupitra, kjer je na milijone teh skalnatih in kovinskih teles. Kometi so doma v Oortovem oblaku in Kuiperjevem pasu, daleč za orbito Neptuna. Orbite večine teh teles so stabilne v časovnih obdobjih miljonov let.

Občasno pa gravitacijske motnje planetov, medsebojni trki in gravitacijski vplivi mimoidočih zvezd asteroide in komete zmotijo iz njihovih stabilnih orbit in jih pošljejo proti Soncu, kjer lahko njihove poti križajo Zemljino orbito. Takšna telesa postanejo potenicalno nevarna za trk z našim planetom. Trenutno je znanih več kot tisoč potencialno nevarnih asteroidov, katerih orbita gre tako blizu Zemlje, da bi jih ze manjše motnje lahko preusmerile v naš planet. Kometi so še nevarnejši, velika večina ima tako dolge obhodne čase okoli Sonca, da jih nismo videli še nikoli in zanje sploh ne vemo. Tako obstaja resna možnost, da proti Soncu prihajajo novi kometi, katerih orbita križa Zemljino, pa zanje sploh ne vemo.

Spoznali bomo kako so trki velikih asteroidov in kometov zaznamovali Zemljino geološko zgodovino, kako so vplivali na evolucijo življenja, ali so nemara naši nedavni predniki v starem veku bili priča in celo žrtve trkov z asteroidi, kako danes astronomi okoli sveta tekmujejo s časom in iščejo asteroide in komete, ki so morda na poti proti trku z nami, kako so nenadni novi meteorski roji lahko znak prihajajočega nevarnega kometa in kaj nam je v primeru neizogibnega trka narediti.

Sončev sistem

V Sončevem sistemu kraljuje Sonce. Okoli njega krožijo planeti - notranji kamniti in zunanji plinasti. Vsak planet nosi s sabo svojo zgodbo, značilnosti in zanimivosti. Planete obkroža množica lun. Od malih do velikih. Med planeti imamo asteroidni pas, ki ga krasi množica zanimivih objektov. Nekateri so nam celo nevarni, saj vsake toliko pridejo blizu Zemlje. Po Osončju pa roma še množica ledenih kep, ki razvijejo lep prašno-plinski rep. Tem objektom pravimo kometi. Kometi izvirajo iz dveh območij za Plutonovo orbito - Kuiperjevega pasu in Oortovega oblaka.

Kako je Sočnev sistem nastal? Je na ostalih planetih tudi življenje ali vsaj voda? Morda na kateri od lun? Bo res na Zemljo padel asteroid? Vse to bomo izvedeli na predavanju o naši bližnji vesoljski okolici.

Varovanje narave in svetlobno onesnaženje

Naravovarstveni problemi prihajajo vedno bolj v ospredje dnevnih tem tako v medijih, v politiki, v trgovini, kot v običajnih pogovorih ob jutranji kavici. Astronome poleg vseh ostalih problemov uničevanja narave pesti predvsem problem svetlobnega onesnaževanja. Namreč namesto zvezd, galaksij, meglic, kopic in ostalih čudovitih objektov na nebu, lahko vidimo le svetlobo, ki prihaja s strani zunanje razsvetljave.

Astronomi želimo pokazati, da je ključen problem pretiravanje z razsvetljavo, neracionalna uporaba, uporaba napačnih, nezastrtih svetil, uporaba napačnih vrst sijalk in nestrokovna postavitev. Z upoštevanjem racionalnosti, pravih - popolnoma zastrtih - svetil, ugašanjem razsvetljave, ki je ponoči ne potrebujemo (oglasni panoji, kulturni spomeniki) in strokovno izbiro barve ter pravilno postavitvijo svetil lahko privarčujemo ogromne količine električne energije, povečamo prometno in siceršnjo varnost, omejimo siromašenje biodiverzitete, zmanjšamo količino rakavih in ostalh obolenj, ki nastanejo kot posledica vsiljene nočne svetlobe, in pridobimo nazaj naravno temno nebo.

<<< Nazaj <<<

Spoznajmo nebo in zvezde

Astronomski izobraževalni tabor

Slovenska astronomska revija