UMMI 2006

V nedeljo 20. avgusta smo se zbrali v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič na tabor Zoisovih štipendistov v organizaciji UMMI, Zavoda za izobraževanje, kulturo in mladinski turizem. Mentorji in organizatorji smo se na prizorišču zbrali v zgodnjem popoldnevu, okoli 18h pa so zbrali tudi že skoraj vsi udeleženci. Organizatorica, Marija Mahne, nas je opozorila na vse pomembne stvari glede pravil bivanja in urnika dela, predstavili smo posamezne delavnice, potem pa smo se odpravili na prvo srečanje znotraj skupin.


Ekipa astronomov: Brina, Rebeka, Jurij, Goran, Tomaž, Žiga, Marjan in Matic.

Tabor UMMI združuje tako umetnost kot znanost, zabavo in druženje. Udeležilo se ga je 30 dijakov in 20 študentov. Študentje so delali v okviru delavnice Aktivni pristop na trg delovne sile. Dijaki so se razdelili v 6 delavnic. Fotografi so spoznavali osnove fotografije in žlehtno v objektiv lovili vsak dogodek na taboru. Potapljači so raziskovali podvodne znamnitosti naravnega spomenika Debeli Rtič. V domači lekarni so se spoprijeli z različnimi postopki pridelave zdravil, mila in podobnih kemijskih zvarkov iz zdravilnih rastlin, značilnih za ankaransko okolico. Umetniki so se posvečali oživljanju stolpa sredi vinograda. Zamislili so si njegovo novo arhiteturno podobo, ga okrasili s slikarskimi domislicami in oplemenitili z glasbo. Ladjarji so se ukvarjali s plutjem po morju, pomorskimi veščinami, vremenom na morju in tehnologijo morskih plovil.


Ekipa domače lekarne je vztrajno kuhala in pripravljala vse mogoče zvarke na vse nemogoče načine.

Svoj prostor pod Soncem in zvezdami smo dobili tudi astronomi z astronomsko delavnico. Vsak od udeležencev je sestavil svoj astronomski projekt, ki si ga je izbral že v začetku tabora. Glavni del delavnice so bila seveda astronomska opazovanja. Z opazovalno opremo našega društva smo se za dve noči odpravili na Brkine. V vasi Pregarje smo se nastanili v mali "Lupi", ki nam jo je v ta namen odstopila organizatorica Marija. Vzrok za selitev opazovanj v notranjost je prekomerna količina svetlobnega onesnaženja na slovenski obali.


Marija nas je poučila, da to ni vikend, ni hiša, ampak lopa oz. domačem narečju "lupa".

Z udeleženci delavnice smo se takoj po prihodu na Brkine lotili postavljanja teleskopov in pripadajoče opreme. Pri tem so nam bili v izjemno pomoč prebivalci Pregarij, ki so nas preskrbeli z vsem potrebnim, od elektrike do ugašanja nepotrebne razsvetljave.


Idilična vasica v Sončevem zahodu postane najbolj romantičen kraj daleč naokoli!

Prvo opazovanje smo opravili že dan prej na Debelem Rtiču. V popoldanskem času smo opazovali Sonce, ki se nas je kljub minimumu aktivnosti le usmililo z večjo pego. Spoznali smo se tudi z vsemi nevarnostmi pri opazovanju Sonca, ki pretijo uporabnikom opazovalne opreme! Udeleženci so se tudi prvič spoznali s teževami in problemi opazovanj. Ponoči se nas je vreme usmililo in kljub obalni onesnaženosti smo spoznali osnove orientacije po nebu, ozvezdja, opazovali smo z daljnogledi in na koncu še s teleskopi. Pridružili so se nam tudi udeleženci drugih delavnic in tako smo opazovali v družabnem vzdušju.


Udeleženci so se z opramo prvič spopadli pri opazovanju najsvetlejše zvezde, Sonca.


Pospravljanje opreme po uspešnem nočnem opazovanju na Debelem Rtiču je prevzela v roke Brina: "No dejmo no fanta, t'kle počas neumo nikamor p'ršli."

Že na prvem opazovanju v Brkinih smo spoznali, kako kritična je v resnici situacija onesnaženja Slovenske obale! Občutek smo imeli, da smo v raju na Zemlji. Rimska cesta, tisoče zvezd, svež in hladen višinski zrak ... Vseeno je treba poudariti, da tudi Brkini izgubljajo nebo. Grozeče se nad obzorje dvigajo svetlobne kupole Reke, Ilirske Bistrice, Postojne, obale itd. Malce nas je razočarala tudi slaba razsvetljava Pregarij. Tukaj so nam na pomoč priskočili prebivalci vasi, ki so poskrbeli, da je najbližja in najbolj moteča ulična svetilka čudežno ugasnila in pristala v bližnjem grmovju. Ups ... Hvala!


Levo vidimo nočno podobo Pregarij, kjer so montirane polzasenčene svetilke, v ozadnju pa oranžen sij obale. Desno je cerkev, ki je popolnoma nepravilno osvetljena in tako kazi nočno podobo pokrajine.


Levo vidimo svetlobno kupolo Reke. Desno je pogled na Ilirsko Bistrico.

Tako smo se lahko popolnoma posvetli našim zvezdicam. Najprej smo se naučili splošnih veščin opazovanja s C11 in se lotili brskanja po galaksijah, kopicah in meglicah. Vsake toliko nas je presenetil tudi kakšen svetel meteor. Na nastavitev EQ6 smo postavili društveni CCD, na katerega smo namestili 50 mm objektiv. Tako smo se naučili še osnov astrofotografije.


Fotografija Andromedine galaksije, narejena na Pregarjih, osvetlitev 150 sekund.


Nočni in dnevni pogled na naše opazovališče.

Obe opazovalni noči sta potekali podobno. V začetku noči smo nebo prestavili obiskovalcem iz Pregarij in okolice, potem pa smo se lotili naših projektov. Podnevi se je dogajanje preselilo v prostore OŠ Pregarje, kjer so gostoljubno poskrbeli za naše prazne želodce, v uporabo so nam dovolili prostore računalniške učilnice in šolsko košarkarsko/nogometno igrišče.


OŠ Pregarje se s svojo urejenostjo in gostoljubnostjo zelo lepo sklada z idilo, ki vlada v Brkinih.

Po dveh dneh smo se zadavoljno vrnili na Debeli Rtič, kjer nas je čakalo še dokončanje projektov. Naredili smo tudi model Sončevega sistema (Sonce in planete) v proporcionalnih velikostih, kamor smo, kot planet, nesrečno vključili tudi Pluton.


Med astronomske lepote spada tudi čakanje na Sončev vzhod. Astronomi potem popadamo v postelje, medtem ko se pokrajina prebuja iz nočnega spanja.

Vse dogajanje je spremljala kopica zabave. Od odbojke na mivki, nogometa, košarke, namiznega tenisa do orientacije in kopanja v morju. Zvečer se je dogajanje preselilo med karte, kitare in podobne družabne aktivnosti.

Bilo je lepo, bilo je enkratno, bilo je ...


Spoznajmo nebo in zvezde

Astronomski izobraževalni tabor

Slovenska astronomska revija