International Meteor Conference 2014

Meteorska astronomija je področje astronomije, kjer amaterji še vedno predstavljajo zelo pomemben del pri zajemanju in obdelavi podatkov. Prosto dostopne baze orbit meteorjev, kot sta SonotaCo (japonski amaterji) in EDMOND (evropski amaterji), denimo vsebujejo za nekaj redov več podatkov kot baza Mednarodne astronomske zveze IAU. Pri spremljanju meteorskih rojev ni pomembno le zbrano število opazovanih meteorjev, ampak tudi geografska porazdelitev opazovalcev, saj kratke izbruhe lahko zaznamo le na manjših območjih. S tem namenom je bilo na letošnji Mednarodni meteorski konferenci (IMC) predstavljeno širjenje video mrež na področja Brazilije, Maroka in Romunije.

Pomembno pa ni le povezovanje zbranih podatkov, ampak tudi ljudi, ki stojijo za njimi. Letos se je konference udeležilo 134 posameznikov iz 23 držav, med njimi tudi ekipa treh slovenskih astronomov. Da pot do Francije ne bi bila dolgočasna, smo se odločili za skupno pot s kolegi iz Hrvaške. Najprej smo se z avtom peljali do vasi Višnjan, kjer se nahaja njihov največji meteorski observatorij, nato pa je sledila 12-urna vožnja z avtobusom do mesta Giron v Franciji.

Opažamo, da se glavna tematika predavanj skozi leta spreminja. Letos je bilo zaznati poudarek na programski opremi za zaznavanje meteorjev in obdelavo podatkov, ter na modeliranju meteoroidnih potokov po celotnem Osončju in njihovo interakcijo s planeti. Tako lahko še bolj natančno napovemo pričakovan čas izbruhov posameznih rojev. Poleg tega je poznavanje leg meteoroidnih potokov pomembno tudi pri načrtovanju medplanetarnih misij. Več skupin se ukvarja s pisanjem novih programov za zajem posnetkov ter razvojem algoritmov za zaznavo meteorjev na slikah in iz avdio posnetkov pri radijskih opazovanjih. Najaktivnejši pri tem so Francozi, ki na novo razvijajo celotno procesno verigo za njihovo meteorsko mrežo FRIPON. Z opazovanji in analizami meteorjev pa se ukvarjajo tudi dijaki in študenti, ki so letos predstavili več rezultatov svojih projektnih nalog. Med predstavitvijo plakatov smo si lahko ogledali tudi postavitev in delovanje sistema za radijsko opazovanje meteorjev.

Konferenco je dodatno popestril sobotni izlet v Veliki hadronski trkalnik (LHC), ki leži pri Ženevi ob francosko-švicarski meji. Najprej smo si ogledali kratko predstavitev delovanja trkalnika, nato pa v treh skupinah obiskali še detektorje ATLAS, CMS in LHCb. Te ogromne strukture se skupaj s celotno krožno strukturo tunela pospeševalnika nahajajo 100 metrov pod površjem, da bi preprečili nevarno sevanje. Pospeševalnik trenutno ne obratuje, saj na njem izvajajo posodobitvena dela za povečanje energije curka protonov. Tako smo si detektorje lahko ogledali zelo od blizu, vstop v tunel je obiskovalcem onemogočen zaradi visoke stopnje sevanja. Ponovni zagon eksperimenta je predviden v začeteku naslednjega leta.

IMC 2015

Naslednje leto bo konferenca potekala v Avstriji, v mestu Mistelbach, kakih 40 km severno od Dunaja. Vsi, ki vas zanimajo astronomija in meteorska opazovanja, ste vabljeni k udeležbi, saj se konferenca le redko nahaja tako blizu Slovenije.

Foto: Klemen Čotar, Ana Žegarac

 

Spoznajmo nebo in zvezde

Astronomski izobraževalni tabor

Slovenska astronomska revija