Kometa Lovejoy in ISON

V teh, zgodnje novembrskih dneh je na jutranjem nebu vidna kopica relativno svetlih kometov. Večina je vidna s teleskopi oz. daljnogledi, medtem ko je C/2013 R1 (Lovejoy) na temnem nebu že mejno viden s prostim očesom!



Komet C72013 R1 (Lovejoy). Oprema: Skywatcher 150 mm f/4.7, Canon 6D, ISO 6400, 120 sek, 6. 11. 2013, 23:48 UT. Foto: Klemen Čotar & Matic Smrekar

Komet C/2012 S1 (ISON). Skywatcher 150 mm f/4.7, Canon 6D, ISO 6400, 120 sek, 7. 11. 2013, 4:00 UT. Foto: Klemen Čotar & Matic Smrekar

Nekaj svežih informacij in predvidevanj za komet ISON:

Med 1.5 in 1.1 a.e. od Sonca je komet 'zaspal', oz. se njegova dejanska svetlost in aktivnost nista večala. Posledično zdaj zaostaja za dobro magnitudo. Absolutna magnituda H0~8.7 je pod Bortlovo (empirično) mejo za preživetje perihelija. Zdaj mu manjka ravno toliko svetlosti, kolikor je izgubil med svojo pavzo. Tako kot gre zdaj, lahko pričakujemo da bo do 15. novembra prilezel do magnitude 6.7 (36° od Sonca), do 20. novembra magnitude 5.5 (25° od Sonca), do 23. novembra do mag 4.4 (17° od Sonca) in do 26. novembra do mag 2.3 na le 8° od Sonca. Če bo res sledil Bortlovemu 'zakonu preživetja', ga bo zmanjkalo na razdalji okoli 0.24 a.e. od Sonca, kjer bo 25. novembra. Obstaja kar nekaj indicev, ki namigujejo na to da bo komet preživel.

1. Razeroma majhni negravitacijski vplivi na orbito. Kometu se orbita zaradi delovanja gejzirjev plina na njegovem površju stalno rahlo spreminja oz. opleta. Kometi, ki so pod mejo preživetja imajo tipično aktivna, a majhna jedra. Pri takih se efekt teh gejzirjev pozna veliko bolj kot pri večjih jedrih, ki so nad mejo preživetja. Pri kometu ISON so ti efekti majhni. To nakazuje na dejstvo, da je kometovo jedro razmeroma veliko. To podpirajo tudi opazovanja s Hubblom, pri katerih so ocenili velikost jedra na nekaj kilometrov.

2. Opazovanja s HST namigujejo (ni pa zagotovo), da je vrtilna os jedra med bližanjem Soncu usmerjena neposredno proti Soncu. To v praksi pomeni, da ima jedro bolj ali manj stalno senčno stran, kjer so lahko znatne zaloge 'nedotaknjenega' ledu, ki bo izpostavljen Soncu med in po prehodu perihelija. Stagnacija aktivnosti bi lahko namigovala tudi na intenzivno oblikovanja 'plašča' (t. i. mantling process), pri čemer prašni delci in drobir, ki se sprošča s kometa, pada nazaj na njegovo površino in dela plašč, ki duši aktivnost. Ko je prišel komet bližje in se bolj segrel so gejzirji uspeli odpihnit ta plašč in je se je aktivnost obnovila. Alternativna razlaga bi lahko bila, da je na trenutno osončenem delu kometovega jedra pričelo zmanjkovati ledu in aktivnost pada. To pa ne bi razložilo ponovnega porasta aktivnosti v zadnjih dneh. Mimogrede, meritve količine sproščene vode kažejo podvojitev aktivnosti med 1. in 7. novembrom.

Komet ISON ima verjetno še vedno razmeroma veliko jedro z nekoliko nižjo aktivnostjo. Tudi sicer je komet še vedno precej aktivnejši od kometa Lovejoy, ki je imel na poti proti Soncu na enaki heliocentrični razdalji absolutno magnitudo le H0=15! Tudi negravitacijski efekti so bili bistveno večji. Za zdaj se zdi najbolj verjetno, da bo komet preživel do in tudi prehod perihelija. Od tam naprej pa je odvisno od zgoraj opisanih faktorjev in tudi tega, ali bo med prehodom perihelija razpadel ali ne. Če razpade nekaj km veliko jedro, se sprosti ogromno prahu in razkrije veliko svežega ledu :)

Spoznajmo nebo in zvezde

Astronomski izobraževalni tabor

Slovenska astronomska revija