Meteorska kamera na OŠ Domžale

V Sloveniji se ekipa MBK Team (Jure Atanackov, Javor Kac, Gregor Kladnik) že nekaj let trudi vzpostaviti gostejšo mrežo meteorskih kamer. Namen mreže je vzpostaviti čim bolj avtomatizirano raziskovanje meteorske aktivnosti in se tako v okviru Mednarodne meteorske zveze (IMO) vključiti v globalno raziskovanje meteorske aktivnosti. Tako že nekaj časa v zraku visi ideja, da bi nekaj kamer montirali na zainteresirane osnovne šole po vsej državi in tako povečali zmogljivost mreže ter natančnost in zanesljivost meritev.

V tem duhu smo se lansko leto povezali z učiteljem Belo Szomijem na OŠ Domžale in se preko Astronomskega društva Labod prijavili na javni razpis Občine Domžale. Pridobili smo sredstva za nakup kamere, objektiva in materialnih stroškov za inštalacijo.


Sprva smo pritrdili kovinsko stojalo. Foto: Jure Atanackov.

Na željo šole smo se lotili še dodatnega izziva – izdelati kamero, ki pokrije karseda velik del neba. Najbolj pogosto namreč meteorske kamere ne pokrivajo celotnega neba, saj so meritve na ta način natančnejše, uporaba in vzdrževanje takšne kamere pa sta precej manj zahtevna. Podatek, da takšnih kamer praktično ne najdemo v rokah amaterjev, temveč jih uporablja peščica profesionalnih observatorijev, verjetno pove dovolj o zahtevnosti projekta.


Na stojalo smo pritrdili plastično cev, ki služi kot ohišje kamere. Foto: Jure Atanackov.

Skupaj z vsemi izkušnjami in znanjem »meteorskih mačkov« smo dizajnirali celoten inštrument. Nabavljena je bila visokoobčutljiva kamera Mintron 12V6HC-EX. Na kamero smo pritrdili širokokotni objektiv, Fujinon 1,8-3,6 mm f/1.6. Oboje deluje preko računalnika, za katerega smo priskrbeli rabljeno grafično kartico, t. i. »frame grabber« Matrox Meteor II (kartica že več let ni več v izdelavi, a je najprimernejša za meteorske video sisteme).

Kamero smo zaprli v plastično cev in jo pokrili z urnim steklom. Takšno ohišje običajno ni v uporabi, saj za kamere z manjšim zornim poljem zadostuje komercialni objektiv za varnostne kamere. V našem primeru pa smo morali uporabiti ukrivljeno steklo. Iskanje stekla je bil svojevrsten izziv, saj je večina ukrivljenih stekel slabe optične kvalitete. Vse skupaj je bilo potrebno dobro zatesniti, saj je kamera izpostavljena različnim vremenskim vplivom (Sonce, vročina, mraz, veter, vlaga, padavine). Kako dobro vse skupaj deluje, se bo seveda izkazalo v prihodnje.


Na vrh plastične cevi smo pritrdili urno steklo, ki ščiti kamero. Foto: Jure Atanackov.

Nakup in sestava kamere je vzela ogromno časa, saj gre za dizajn, ki v praksi praktično nikjer (industrija, varnost, astronomija) ni v uporabi. Cilj je bil sestaviti karseda natančen, optično kvaliteten in občutljiv inštrument, ki bo zagotavljal kvalitetne rezultate obenem pa zahteval minimalno vzdrževanje.

Kamero smo montirali na streho osnovne šole, kar pa se je izkazalo mali avanturistični podvig. Plezanje nekaj nadstropij visoko v temi po majavih lestvah namreč ni ravno v domeni amaterskih astronomov. Montaža je kljub preprekam uspela. Mimogrede kot zanimivost – med montažo so šolo obkolili policaji in varnostna služba, saj dela na šoli tamkajšnje osebje ni prijavilo. Nekaj zaskrbljenih okoliških prebivalcev pa je očitno zaskrbljeno prijavilo »sumljiv dogodek«. Zagato smo s pomočjo ravnatelja uspešno rešili. Roko na srce, nam se je nazadnje smejalo, policajem pa še bolj ... ;-)


Priprave na plezanje na streho. Foto: Jure Atanackov.

Sledi testno obdobje in nato vključitev kamere v mrežo. Kako uspešno bo sistem deloval, bomo vsekakor še videli. Vsekakor pa gre tako z naše strani kot s strani šole za pomembne izkušnje, ki nam bodo v veliko pomoč pri nadaljnjem sodelovanju meteorske mreže in osnovnih šol!


Nazadnje je sledil še t. i. »first light«. Noč je bila seveda oblačna. Na desni kljub temu vidimo svetlo Luno. Foto: Javor Kac .

Poleg vključevanja kamere v meteorsko mrežo, jo na šoli nameravajo uporabljati za namene izobraževanja in raziskovanja tamkajšnjih učencev. S projektom smo torej uspeli združiti veliko prijetnega in koristnega. Krepimo sodelovanje javnih šol z astronomskimi društvi in izkušenimi astronomi, uvajamo raznolikost v izobraževalne in raziskovalne programe šol, vse skupaj financiramo z javnimi sredstvi in temu dodamo ogromno prostovoljnega dela zainteresiranih, povezujemo mlade nadebudneže z izkušenimi astronomi. Kot češnjo na torti pa čakamo še na naslednje pobiranje ožganih kamnov s tal, ki so neprecenljiv material za raziskovanje sestave in razvoja našega Osončja. In to iz domačega dvorišča!

Spoznajmo nebo in zvezde

Astronomski izobraževalni tabor

Slovenska astronomska revija