Svetlikanje neba Roque de los Muchachos - La Palma

Od konca junija leta 2011, ko smo pojav svetlikanja neba iz Slovenije lahko opazovali celo s prostimi očmi, pa do sedaj ga lahko vidimo na nočnih panoramskih fotografijah v množici jasnih noči. Za vizualna opazovanja po drugi strani potrebujemo nekaj sreče, opazovalnih izkušenj in kvalitetno opazovalno lokacijo. Ta mora biti predvsem karseda temna, torej čim manj svetlobno onesnažena. Takšno iskanje je tako v Sloveniji kot v Evropi vsaj za zdaj bolj ali manj Sizifovo delo.


Ena od naših opazovalnih lokacij. Nebo in pokrajina sta na takšni lokaciji privlačna za fotografijo tudi ob oblačnih trenutkih! Zelena svetloba na fotografiji je naravno svetlikanje neba (t. i. airglow). Foto: Matic Smrekar.

Najboljša opazovanja pojava smo v letu 2012 naredili na astronomski odpravi na Kanarske otoke, na La Palmo, septembra 2012. Ni skrivnost, da smo opazovali na višini 2400 metrov poleg največjih observatorijev. Lokacija leži na vrhu vulkanske kaldere z imenom Roque de los Muchachos (RQM). Lokacija je visoko, relativno malo svetlobno onesnažena (ni pa povsem temna!) in ima prosojno ter običajno precej mirno atmosfero. To vse skupaj omogoča kvalitetna astronomska opazovanja.

Intenzivno sevanje vzbujenih kisikovih atomov se je dobro poznalo tudi na merilcih svetlosti neba, saj se rezultati na naše presenečenje niso spustili toliko, kot smo si želeli. V povsem jasni noči bi pričakovali mertive nad 21,7 mag/''2. Nekaj je k temu zagotovo pripomoglo lokalno svetlobno onesnaženje. Toda številke so bile glede na primerjalne fotografije iz Slovenije in glede na vizualni efekt še vedno presenetljivo nizke. Za povsem temno noč brez svetlobnega onesnaženja na tej lokaciji zagotovo potrebujemo debelo vlažno (oblačno) inverzijsko plast, ki blokira svetlobo otoških naselij. Takšne vremenske situacije med našimi opazovanji žal ni bilo.


Poskus snemanja Jupitra se je zaradi slabe montaže izposojenega Skywatcher 30-cm f/5 Flextube Dobsona končal klavrno. Teleskop smo nato izkoristili za meritve seeinga. RQM, 16. september 2012 ob 2:20 LOC. Oprema: Nikon D5000, 18 mm, f/3.5, ISO 1600, 135 sek. Foto: Klemen Čotar.

Pa vendar je bilo nebo vizualno kljub temu fantastično. Vsaj za opazovalca, vajenega slovenskih razmer. Pravi balzam za oči! Tistim, ki so imeli v preteklosti okusiti popolnoma temno nebo, pa predstava na RQM ni bila tako impresivna. Pogled na (vsaj) takšno nebo mora doživeti vsak astronom, saj se šele takrat resnično zavemo, kako zelo uničeno je nočno nebo nad Slovenijo in kaj zamujamo. Obenem nam takšna opazovanja dajejo veliko motivacije za intenzivno ukvarjanje s problemom razsipne nočne razsvetljave.

Več kot besede zagotovo povedo fotografije. Najbolj intenzivno je bilo svetlikanje neba zvečer nekje do enih zjutraj, potem pa je proti jutru počasi slabelo. V nekaterih nočeh naravnega svetlikanja praktično nismo opazili. S prostim očesom tudi takrat, ko je bilo najbolj intenzivno, nismo zaznali zelenkaste barve svetlobe. Ta se pojavi šele na fotografijah. Izgledalo je podobno kot pri nas v jasnih nočeh vidimo svetlobno onesnaženje, le da so se pri pozornem opazovanju znotraj svetlih oblakov pojavljale vlaknaste strukture.


Na levi strani vidimo značilno zeleno svetlobo naravnega svetlikanja neba, na desni pa svetlobno onesnaženje enega od večjih mest na otoku La Palma. S prostim očesom oboje izgleda povsem enako. Svetlobno onesnaženje proti desni postaja v področju izven fotografije (vzhodno nebo) sicer vedno bolj intenzivno. Pogled na Rimsko cesto na takšnem nebu je fantastičen! Za predstavo – malenkost desno od sredine fotografije se nahaja Severnica, najsvetlejša zvezda v levem delu pa je Vega. RQM, 16. september 2012 ob 2:20 LOC. Oprema: Nikon D40, Sigma 10 mm, f/2.8, ISO 800, 476 sek. Foto: Matic Smrekar.


V eni od noči se je na severnem delu neba, ki je na tej lokaciji sicer povsem brez svetlobnega onesnaženja, pojavila intenzivna oranžna svetloba. Glede na razporeditev in intenzivnost je edini možen vir te svetlobe naravno svetlikanje natrijevih atomov. Po barvi pa ga hitro zamenjamo s svetlobnim onesnaženjem, zato je opazovanje tega pojava iz Slovenije praktično nemogoče. Gre torej še vedno za naravno svetlikanje neba, le da tokrat v oranžni barvi.RQM, 16. september 2012 ob 5:18 LOC. Oprema: Nikon D40, Sigma 10 mm, f/2.8, ISO 800, 453 sek. Foto: Matic Smrekar.


Pasovi naravnega svetikanja neba se na neonesnaženem nebu dvigajo nad povsem temnimi oblaki, ki ždijo tik nad Atlantskim oceanom. Posamezna intenzivna vlakna so bila za opazovalce, ki so bili dobro prilagojeni na temo, vidna tudi s prostim očesom. RQM, 16. september 2012 ob 1:29 LOC. Oprema: Nikon D40, Sigma 35 mm, f/2, ISO 800, 284 sek. Foto: Matic Smrekar.


Tako izgleda naravno svetlikanje neba na povsem neonesnaženem nebu. Značilni temni oblaki, intenzivna zelena kisikova svetloba in proti obzorju nekaj oranžkaste natrijeve. Tik nad oblaki vidimo ročaj ozvezdja Veliki voz. RQM, 16. september 2012 ob 00:49 LOC. Oprema: Nikon D40, Sigma 35 mm, f/2, ISO 800, 234 sek. Foto: Matic Smrekar.


Na La Palmi smo si izposodili 30 cm Dobson, ki ga je bilo vse prej kot lahko uporabljati. Sledenje je slabo, mehanika je precej nenatančna, dobra kolimacija je nekaj blizu nemogočega. V ozadju zelena svetloba naravnega svetlikanja neba. Foto: Klemen Čotar.

Spoznajmo nebo in zvezde

Astronomski izobraževalni tabor

Slovenska astronomska revija