Bortleova lestvica

Amaterski astronomi običajno ocenjujejo kvaliteto neba z magnitudo najšibkejših zvezd vidnih s prostim očesom (t. i. mejni sij). Zaradi razlik v ostrini vida med posameznimi opazovalci je mejni sij slab kriterij za kvaliteto neba.

V pomoč pri ocenjevanju svetlosti neba je John Bortle na podlagi 50 let opazovalnih izkušenj oblikoval 9-stopenjsko lestvico. Nebo razporeja po kvaliteti od naravno temnega do urbanega.

Razred 1: Izjemno temna lokacija: [MS 7,6 - 8,0]
Zodiakalna svetloba, gegenschein in zodiakalni pas so vsi vidni, zodiakalna svetloba je izjemno svetla, zodiakalni pas pa se razteza cez celotno nebo. S prostim ocesom je M33 ocitna tudi z neposrednim gledanjem. Predel Rimske ceste v Škorpijonu in Strelcu mece jasne sence. Mejni sij zvezd s prostim ocesom je med 7,6 in 8,0; Venera ali Jupiter pa motita prilagoditev na temo. Svetlikanje nocnega neba je jasno vidno do 15 stopinj nad obzorjem. V 32-cm teleskopu vidimo zvezde do 17,5 magnitude, v 50-cm teleskopu pa do 19. magnitude. Ee opazujete na travniku, obrobljenem z drevesi, sta vaš teleskop in avto skoraj povsem nevidna.

Razred 2: Obicajna temna lokacija: [MS 7,1 - 7,5]
Svetlikanje neba utegne biti vidno tik nad obzorjem. M33 je lepo vidna tudi z neposrednim gledanjem. Poletna Rimska cesta s prostim ocesom kaže zapleteno strukturo, najsvetlejši deli pa skozi binokular spominjajo na bel marmor. Zodiakalna svetloba je dovolj svetla, da tik pred zoro in po mraku mece šibke sence, njena barva pa je rumenkasta v primerjavi z modrobelo barvo Rimske ceste. Oblaki so vidni le kot temne luknje na zvezdnem ozadju. Vašo okolico in teleskop lahko vidite le nejasno, razen kjer se vidijo na ozadju zvezdnega neba. Mnogi Messierjevi objekti so jasno vidni s prostim ocesom. Mejni sij zvezd s prostim ocesom je 7,1 do 7,5, v 32-cm teleskopu pa vidimo zvezde do 16. ali 17. magnitude.

Razred 3: Podeželsko nebo: [MS 6,6 - 7,0]
Nizko nad obzorjem so vidne sledi svetlobnega onesnaženja. Oblaki so šibko osvetljeni blizu obzorja, a temni v zenitu. Rimska cesta je še vedno strukturirana, kroglaste kopice kot so M3, M5, M15 in M22 so jasno vidne s prostim ocesom. M33 je lahko opazen objekt s posrednim gledanjem. Zodiakalna svetloba je izrazita pomladi in jeseni, ko se pred zoro in po mraku razteza 60 stopinj visoko. Mejni sij zvezd s prostim ocesom je med 6,6 in 7,0, v 32-cm teleskopu pa bo dosegel 16. magnitudo.

Razred 4: Prehod med podeželskim in primestnim nebom [MS 6,1 - 6,5]:
Svetlobne kupole so ocitne nad vasmi in mesti v vec smereh. Zodiakalna svetloba je vidna, a se ne razteza niti do pol poti do zenita. Rimska cesta je visoko nad obzorjem še vedno vpadljiva, a je izgubila vecino svoje strukture. M33 s posrednim gledanjem težko opazimo, pa še to le na višinah nad 50 stopinj. Oblaki v smereh umetnih svetlobnih virov so rahlo osvetljeni, a temni v zenitu. Mejni sij zvezd s prostim ocesom je med 6,1 in 6,5, v 32-cm teleskopu pa vidimo zvezde do 15,5 magnitude.

Razred 5: Primestno nebo [MS 5,6 - 6,0]:
Ob najboljših pomladnih in jesenskih noceh so vidne le sledi zodiakalne svetlobe. Rimska cesta je zelo šibka ali nevidna na obzorju in neizrazita v zenitu. Svetlobni viri so vidni v vecini smeri. Na vecjem delu neba so oblaki vidno svetlejši od ozadja. Mejni sij zvezd s prostim ocesom je med 5,6 in 6,0, v 32-cm teleskopu pa še vidimo zvezde 14,5 ali 15. magnitude.

Razred 6: Svetlo primestno nebo [MS ~5,5]:
Tudi ob najboljših noceh je zodiakalna svetoba povsem nevidna. Sledi Rimske ceste so vidne le v zenitu. Nebo do 35 stopinj nad obzorjem je sivkasto. Oblaki so svetli po celem nebu. M33 je vidna le z daljnogledom, M31 pa je s prostim ocesom vidna le s težavo. Mejni sij zvezd s prostim ocesom je približno 5,5, v 32-cm teleskopu pri srednji povecavi pa vidimo zvezde do 14. ali 14,5 magnitude.

Razred 7: Prehod med primestnim/mestni nebom [MS ~5,0]:
Celotno nebo ima sivkast odtenek. Mocni viri umetne svetlobe so vidni v vseh smereh. Rimska cesta je skoraj povsem ali povsem nevidna. M44 in M31 sta na meji vidljivosti s prostim ocesom, s srednje velikim teleskopom pa so svetli Messierjevi objekti le bled odsev svoje resnicne podobe. Mejni sij zvezd je 5,0 (s težavo), v 32-cm teleskopu pa komaj še vidimo zvezde 14. magnitudo.

Razred 8: Mestno nebo [MS ~4,5]:
Nebo se sveti sivkasto ali oranžno in je dovolj svetlo, da lahko beremo naslove v casopisih. M31 in M44 celo izkušeni opazovalci ob najboljših noceh komaj zaznajo. S srednje velikim teleskopom so vidni svetli Messierjevi objekti. Nekaterih ozvezdij ni mogoce prepoznati. V najboljšem primeru je mejni sij zvezd okoli 4,5, v 32-cm teleskopu pa vidimo zvezde do 13. magnitude.

Razred 9: Nebo v središcu mesta [MS <4,0]:
Celo nebo je razsvetljeno, tudi v zenitu. Mnoga ozvezdja so neprepoznavna, nekatera, kot sta Rak in Ribi, pa so nevidna. Razen morda Plejad so nevidni vsi Messierjevi objekti. Edini objekti, ki se jih splaca opazovati s teleskopom, so Luna, planeti in najsvetlejše zvezdne kopice (ce jih najdete). Mejni sij zvezd s prostim ocesom je 4,0 ali manj.

Spoznajmo nebo in zvezde

Astronomski izobraževalni tabor

Slovenska astronomska revija